Namen

---

Ideja o ustanovitvi Gibanja za družbeno odgovornost je nastala po objavi knjige Rada Bohinca z naslovom: Družbena odgovornost.
​Kratka ocena knjige je na naslovu: 
http://www.delo.si/kultura/knjiga/za-resne-premisljevalce-resne-druzbe.html
​
​Po objavi je manjša skupina pripravila dokument z naslovom: 10 TEMELJNIH ZAHTEV ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST in ga poslala v podpis znancem in kolegom. Da se z dokumentom strinjajo, je podpisalo več kot 100 posameznikov. Podpisniki dokumenta so objavljeni na tej domači strani.

​Kdaj in kako se bomo organizirali pa bo naša skupna odločitev. Ostali pa bomo nestrankarsko združenje. 


​

Learn More

Aktivnosti

JAVNA PREDSTAVITEV IN POSVET O DESETIH ZAHTEVAH ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
Državni svet Republike Slovenije in Gibanje za družbeno odgovornost sta 1. februarja 2018 organizirala posvet z naslovom
Deset zahtev za družbeno odgovornost, na katerem so govorci predstavili Listino z 10 zahtevami za družbeno odgovornost.
Posvet sta odprla predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca
in
vodja Gibanja za družbeno odgovornost dr. Rado Bohinc.

​Sledile so predstavitve zahtev za družbeno odgovornost in sicer:
- družbena odgovornost do prihodnjih rodov: dr. Stane Pejovnik in ak. dr. Vito Turk

- družbena odgovornost do starejših in do bolnih, družbena odgovornost do enakopravnosti spolov: dr. Zvone Vodovnik in mag Anita Hrast
Prispevek Hrast
- družbena odgovornost do dela (postopna odprava prekarnega dela): dr. Ivan Svetlik in Črt Poglajen
Prispevek Svetlik
- družbena odgovornost do delavcev (vrnitev družbene veljave delu): dr. Živko Bergant in dr. Rado Bohinc
Prispevek Bergant, Prispevek Bohinc
- družbena odgovornost do gospodarske in razvojne politike in do podjetništva: dr. Maks Tajnikar in dr. Roberto Biloslavo
Prispevek Biloslavo
- družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje, korporacijsko upravljanje v bankah:  dr. Matjaž Mulej in dr. Mejra Festič
Prispevek Mulej, Prispevek Festič
- družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja: dr. Bogo Kovač in dr. Anja Strojin Štampar
Prispevek Strojin
- družbeno odgovorno javno upravljanje:  dr. Rudi Rizman in dr. Miran Mihelčič
Prispevek Mihelčič, Prispevek Rizman
- družbena odgovorna zunanja in varnostna politika: dr. Anton Bebler in dr. Ivan Kristan 

- družbena odgovornost do zgodovine: dr. Niko Toš.

Video posnetek posvetovanja:  http://www.ds-rs.si/node/3198
​

​Dr. Rado Bohinc
 
KOALICIJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST?
  
Družbena odgovornost v  programih političnih strank
 
 
 
Uvod
 
Pomen  družbene odgovornosti
 
Prevladujoči državni kapitalizem v Sloveniji, s pretežnim delom go­spodarstva in vseh javnih služb pod večinskim (lastniškim in regulatornim) nadzorom države prerašča v neoliberalno vladavino partitokracije, kjer le strankarsko razdeljeni izvoljenci upravljajo gospodarstvo in javne službe. Povečana gospodarska rast se usmerja pretežno v dobičke nosilcev kapitala in manj v prihodke od dela. Na dolgi rok bo to družbeno neenakost tudi v Sloveniji po­večevalo v neskončnost.
 
To, kar morajo doseči novoizvoljene politične elite, je predvsem sprememba političnega sistema v RS, ki bo omogočil prilagoditev družbenega in ekonomskega ustroja na način,  da se v Sloveniji prepreči začetek poglabljanja prepada med bogastvom in revščino. Človeško delo, vloženo v pridobitno dejavnost (človeški kapital) je  samostojni produkcijski dejavnik in zato se mora vzpostaviti kot samostojni  pravni temelj upravljanja in udeležbe na dobičku. Izzivi družbe znanja so dosegljivi  le z večjo veljavo delu v razmerju do kapitala.
 
Nov razvojni model (gospodarska rast v korist vseh) terja, da nosilci moči prevzamejo družbeno odgovornost za postopno uravnoteženje rasti  dobičkov in plač ter socialnih prejemkov:  z določitvijo zakonske  obve­znosti gospodarskih družb, da namenijo za projekte družbene odgovornosti določen % neto dobička, z mehanizmi obvezne delavske udeležbe na dobičku in delavskega delničarstva in z drugimi vzvodi razvojne, socialne in davčne politike v podporo ekonomski demokraciji, socialni ekonomiji; z uveljavitvijo delavskih zadrug ter hitrejšim razvojem socialnih podjetij ter z uveljavitvijo deležniških in delavskih korporacij. Žal je tega v programih parlamentarnih strank bolj malo.
 
Vprašanje, ki se utemeljeno zastavlja, ali slovenska povolilna scena zagotavlja izhod iz  brezbrižnosti do teh vprašanj. Analiza programov sedanjih parlamentarnih strank glede načrtovanih sprememb političnega sistema, ki jo jedrnato predstavljamo v nadaljevanju, kaže na veliko raznolikost v opredelitvi strank; iskanje skupnih točk, kot temeljev prihodnje koalicije je ne le legitimno, temveč tudi edino družbeno odgovorno.
 
Nekatera področja družbene odgovornosti v RS
 
Družbena odgovornost je odgovornost vsakogar – posameznikov in skupin, še posebej pa je odgovornost korporacij ter nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in političnih strank), da svojo družbeno moč uresničujejo v dobro vseh ljudi, sedanjega in prihodnjih rodov. Družbena odgovornost oblasti je tudi odgovornost za socialni položaj ljudi ter za premagovanje prevelike družbene neenakosti, ki izvira iz izkoriščanja dela v prid kapitala, kot tudi za nespoštovanje človekovih pravic in dostojanstva tudi v razmerjih med delom in kapitalom.
 
Družbena odgovornost je individualna in osebna, po načelu: večja so pooblastila (politična ali kapitalska moč, oblast), večja je odgovornost. Sankcija za družbeno neodgovornost bi morala biti politična, etična in pravna. Ugotovljeni odgovornosti političnih in korporativnih funkcionarjev, bi morala slediti sankcija prepovedi opravljanja funkcije in odpoklic za vse politične funkcionarje (vključno s poslanci). Družbena odgovornost bi morala vključevati oblike pravne odgovornosti kot sta civilna, odškodninska in kazenska. To, da država ne vzpostavi sistema sankcij družbene neodgovornosti, je dober primer zanjo! Nesankcionirana družbena neodgovornost spodbuja sovražni govor, politično nestrpnost, aroganco in nova neodgovorna ravnanja.
 
V nadaljevanju navajamo le nekatera področja družbene odgovornosti, ki bi morala biti v ospredju pričakovanega programskega osredotočenja slovenskih političnih strank v iskanju koalicijskega konsenza. Tako npr. družbena odgovornost do prihodnjih rodov v RS, ki terja uveljavitev programa “Gospodarska rast za blaginjo vseh ljudi” to je programa pospešenih vlaganj v slovensko znanje, kulturo in razvoj ter  zmanjšano obdavčitev dela na račun večje obdavčitve premoženja in kapitala.
 
Ali pa družbena odgovornost do dela in človekove ustvarjalnosti, ki pomeni postopno odpravo brezpravnega prekarnega  dela in vrnitev družbene veljave delu; to je pravica do dostojnega in pošteno plačanega dela za vse ter vzpostavitev dela kot podlage za korporacijske pravice in udeležbo na dobičku. 
 
V ospredju bi moralo biti tudi družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja, kar  terja verodostojno ločitev nadzorstvene od regulatorne funkcije ter prenehanje s političnim kadrovanjem, ki je nezakonito, nedemokratično in posega v človekovo dostojanstvo pa tudi uzakonitev zavezujočih visokih standardov usposobljenosti in integritete za nadzornike in direktorje družb v državni ter občinski lasti.
 
Pomembna sestavina družbene odgovornosti je tudi izogibanje uporabe lažnih in nepreverjenih informacij, zlorabe čustev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma v politične namene je temelj družbeno odgovornega javnega upravljanja in moralna podstat za odločen spopad s krizo strankarskega sistema, ki se širi v krizo parlamentarizma in političnega sistema; ta terja tudi prenovo volilnega sistema v RS saj ne omogoča neposrednega in odločilnega vpliva volivca na izbiro kandidatov ter  uveljavitev odgovornost poslancev njihovim volivcem tudi z možnostjo odpoklica.
 
Družbena odgovornost in politične stranke
 
Gibanje za družbeno odgovornost je pred letošnjimi DZ volitvami analiziralo programe 8 parlamentarnih strank, ter stranke Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki je bila po napovedih v samem vrhu[1]. Iz te analize povzemamo nekatere skupne ugotovitve in tudi primerjamo nekatere posamične ocene.
 
Velja splošna ugotovitev, da družbeno odgovornost politične stranke ne razumejo, kot temeljni vzvod demokracije in kot  ogledalo demokratičnosti družbe (standard družbene odgovornosti ustreza stopnji demokratičnega napredka). V njihovih političnih programih, družbena odgovornost skoraj ni omenjena (izjema sta SD in SMC, ki jo uporabljata kot neizdelano politično frazo).
 
Podobno je z družbeno neenakostjo: Levica, SD, DESUS in SMC sicer omenjajo udeležbo delavcev na dobičku in delavsko delničarstvo, vendar pa nobena stranka ne vidi svoje družbene odgovornosti v tem, da predlaga korenitejše posege v razmerje med kapitalom in delom, kar edino lahko prepreči, da tudi Slovenija ne gre po poti nepomirljivih družbenih neenakosti v sodobnem svetu.
 
Programi političnih strank, tudi ne zaznavajo, da je družbena odgovornost nosilcev politične (države, občin, strank..) in ekonomske (nosilcev kapitala) oblasti, da svojo družbeno moč uresničujejo zakonito in v mejah svojih pristojnosti, v dobro vseh ljudi in okolja, da  zagotavljajo enako kakovostne pogoje življenja ljudem sedanjega in prihodnjih rodov in da so odgovorni za gospodarski in družbeni  razvoj, za socialni položaj ljudi. Še posebej ni razumevanja, da so prav oni, kot nosilci politične  pobude in oblasti odgovorni za premagovanje prevelike premoženjske in dohodkovne ter s tem družbene neenakosti, ki izvira iz izkoriščanja dela v prid kapitala ter za udejanjanje  človekovih pravic in dostojanstva tudi v razmerjih med delom in kapitalom, v Sloveniji in tudi globalno.
 
Družbena odgovornost je še posebej odgovornost nosilcev oblasti v javnih (oblastnih) institucijah (državni organi, javne agencije, skladi in zavodi, politične stranke, sindikalna, delodajalska in druga združenja) in zasebnih korporacij, da ravnajo v dobro družbene skupnosti, vestno, pošteno, v mejah pooblastil, vendar tudi tem vprašanjem stranke ne namenjajo potrebne pozornosti.
 
Programi političnih strank se med seboj zelo razlikujejo po obsegu in kakovosti, torej po stopnji družbene odgovornosti do volivcev; le 2 programa od 8 sta reformna, terjata spremembo  političnega sistema in ustavne spremembe (LMŠ in LEVICA); 3 programi so izraziteje ideološki, postavljajo program v zgodovinski kontekst z jasnim ideološkim okvirom (SDS; SD; LEVICA); 4 programi izstopajo po kakovosti, so bolj celoviti, razdelani, argumentirani in konsistentni (SD, SDS, LEVICA, SMC).
 
Programi imajo nekatere skupne značilnosti. Programi ne temeljijo na dolgoročni in globalni strateški premisi sedanjega položaja Slovenije: ne  zaznavajo in zato ne jemljejo za izhodišče odpravo temeljev družbene neenakosti. Programi ne temeljijo na družbeni odgovornosti, kot se zahteva za nosilce družbene moči.Večina ukrepov ne temelji na skrbnih analitičnih podlagah, temveč bolj na političnih ocenah. Šibka točka programov je tudi nerealnost v smislu  nekonsistentnosti povečanja sredstev z viri.
 
Analiza načrtovanih sprememb političnih strank, na področju političnega sistema
Osrednje vprašanje, ki ga poizkušamo analizirati je ali obstaja dovolj politične enotnosti za prepotrebne spremembe političnega sistema, kot temelja spremenjeni paradigmi družbenega razvoja Slovenije.
Gibanje  za družbeno odgovornost je v 8. od 10 zahtev za družbeno odgovornost  postavilo, da mora družbeno odgovorno javno upravljanje temeljiti na načelu neposredne demokracije, ki zagotavlja neposreden vpliv državljanov na izbiro predstavniških teles z možnostjo odpoklica ter vključevanje civilno družbenih gibanj in pobud v odločanje. Terja tudi uveljavitev načela znanstvene preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno in interdisciplinarno izkustveno podlago (na primer glede vprašanj varstva okolja, zdravstva, izobraževanja); terja polno uveljavitev načela civilizacijskega soglasja, ki zagotavlja uvedbo meddržavno dogovorjenih standardov človekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO), kakovosti življenja (WHO, FAO). Izogibanje uporabe lažnih in nepreverjenih informacij, zlorabe čustev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma v politične namene je temelj družbeno odgovornega javnega upravljanja in moralna podstat za odločen spopad z krizo strankarskega sistema in partitokratsko demokracijo, ki se širi v krizo parlamentarizma in političnega sistema. Družbena odgovornost do javnega upravljanja terja uvajanja sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba; v izvajanje oblasti (ne le v dialog z oblastjo) bi morali biti poleg političnih strank in v tekmovanju z njimi vključeni tudi reprezentativni del civilne družbe in institucije znanosti. Volilni sistem v RS ne omogoča neposrednega in odločilnega vpliva volivca na izbiro kandidatov. Volilni sistem tudi ne zagotavlja uporabe najboljših človeških zmogljivosti iz intelektualnih središč po Sloveniji oziroma izbire najbolj ustreznih ljudi v upravljanje države. V ustavno skladnem volilnem sistemu je treba uveljaviti odgovornost poslancev njihovim volivcem tudi z možnostjo odpoklica.
 
Takoj lahko ugotovimo, da z izjemo 2 strank (LMŠ in Levica), stranke ne načrtujejo večjih sprememb političnega sistema v RS. Predvsem pa, vsaj ne odkrito, ni videti zavzetosti za nujne spremembe v razmerjih med delom in kapitalom, kot smo jih opredelili uvodoma. Prav tako se navedena 8. zahteva le deloma pojavlja v programih političnih strank. 2 zahtev iz navedene 8.  zahteve Gibanja za družbeno odgovornost, nima v programu nobena stranka to je načelo znanstvene preverljivosti (da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno in interdisciplinarno izkustveno podlago, na primer glede vprašanj varstva okolja, zdravstva, izobraževanja) in načelo civilizacijskega soglasja (zagotavlja meddržavno dogovorjenih standardov človekovih pravic).
 
Tako npr. program SDS nima nobenih opredelitev glede neposredne demokracije, z možnostjo odpoklica poslancev in tudi ne glede  vključevanja civilne družbe v odločanje ter glede sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija. Program SDS tudi nima opredelitev glede zlorab lažnih in nepreverjenih informacij,  čustev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma in ne glede krize strankarskega sistema in parlamentarizma, političnega sistema. 
Tudi Programi LMŠ, SD, DESUS in ZAB nimajo opredelitev glede neposredne demokracije (odpoklic poslancev). Program SD nima opredelitev glede sprememb volilnega sistema. Program SMC ne omenja družbene odgovornosti, niti državnega programa družbene odgovornosti korporacij, nosilcev kapitala in politične oblasti.
 
Skupni temelji za spremembe političnega sistema
Daleč  najbolj daljnosežne spremembe političnega sistema predlaga Program LMŠ in Program Levice.
Tako npr. LMŠ predlaga spremembe pri organizaciji državne oblasti (Predsednik vlade, sam imenuje in razrešuje ministre svoje vlade (polno mandatarstvo, Ustavna pristojnost predsednika RS, da v sodelovanju s Sodnim svetom imenuje sodnike Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da lahko da odložilni veto). Program LMŠ predlaga povečanje pristojnosti in odgovornost predstojnikov in uradnikov, omejitev sodniškega mandata na 12 let in ponovne izvolitve ter povečanje odgovornosti sodnikov in tožilcev za napačne in prepočasne odločitve; predlaga tudi učinkovitejše vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov z večjo avtonomijo in odgovornostjo vodstvenih in nadzornih organov ter profesionalizacijo vodenja v izobraževanju; predlaga tudi učinkovitejši nadzor nad upravljanjem v državnih podjetjih in večjo družbena odgovornost gospodarskih družb podjetnikov. Program LMŠ podpira spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in z uvedbo absolutnega preferenčnega glasu;
Levica se s programom zavzema za večji vpliv na delovanje politične oblasti z uvedbo participatornih proračunov na državni in lokalni ravni in zagotovitev participacije na vseh ravneh odločanja, vključno z demokratičnim nadzorom delovanja javnih institucij; zahteva uveljavitev možnosti odpoklica političnih funkcionark in funkcionarjev (uvedba instituta odpoklica funkcionarjev, tako županov in občinskih svetnikov kakor poslancev); predlaga veliko višji standard delavskega soupravljanja in za čim prejšnjo regionalizacija Slovenije z ustanovitvijo manjšega števila avtonomnih regij; terja sprostitev omejitev glede zakonov, o katerih je dopusten zakonodajni referendum; podpira tudi sprememba volilnega sistema, s ciljem zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov.
Program SDS podpira čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu, pluralizem lastništva in odstranitev centrov moči, ki temeljijo na lastniških in političnih monopolih; SDS podpira decentralizacijo in dekoncentracijo upravnih nalog, usklajenih s projektom regionalizacije in pokrajin. SDS podpira uravnoteženost zastopanja spolov v političnem in družbenem delovanju, ne pa v gospodarstvu. SDS podpira spremembe volilnega sistema, ki bo izboljšal enakomerno zastopanost in neposredno večinsko izbiro volivcev.
SMC uvaja institut ne izvoljivosti za pravnomočno obsojene nad 6 let; zguba pravice do javnih sredstev za politične stranke, če za določene prekrške; dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasom; pilotska uvedba e-volitev na področju predčasnega glasovanja in glasovanja iz tujine. SMC podpira preoblikovanje javnih zavodov za bolj transparentno, gospodarno in odgovorno izvajanje javnih služb; povečati učinkovitost delovanja javnih agencij.
DESUS je za nekatere spremembe političnega sistema: ukinitev  DS, zmanjšanje števila ministrstev, ustanovitev pokrajin ter,  da sodnik pridobi trajni mandat na podlagi večletnega uspešnega dela v pravosodju in pozitivne ocene pristojnega pravosodnega sveta. DESUS je v programu proti temu, da se zasebni zavodi financirajo iz proračuna in proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam.
 
SD v programu zagotavlja, da bodo vzpostavili sisteme za ugotavljanje volje ljudstva in posledično ravnanje državnih organov,  da bodo razvijali prakse sodelovanja ljudi pri odločanju. Okrepljeno bo sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri načrtovanju javnih politik in predpisov. Prenovili bodo upravljanje in vodenje zdravstvenih organizacij v smeri večje avtonomije, odgovornosti in usposobljenosti. Nov bo model upravljanja v javnem sektorju s prenovo zakonodaje, statusne ureditve in upravljavskega modela (po zgledu pripravljenih rešitev o negospodarskih javnih službah).
 
ZAB podpira uvedbo participativnega proračuna v občinah, E-volitve, volitve na delovni dan, in reformo volilnega sistema (preferenčni glas); podpira tudi uvedbo volilne pravice s 16 leti.
 
Če povzamemo je največ podpore za bolj neposreden vpliv ljudi na izbiro predstavnikov; spremembe volilnega sistema naslavlja 5 strank in sicer SDS, SMC, LEVICA, ZAB, LMŠ, kar je dobra osnova za politične pobude v tej smeri. Vključevanje civilne družbe v odločanje naslavlja 5 strank (SD, SMC, LEVICA, ZAB, LMŠ). Digitalizacija volitev in odločanja podpira 5 strank (LMŠ, SD, SMC, LEVICA, ZAB); možnost odpoklica izvoljenih predstavnikov podpira le ena stranka (LEVICA).
 
Kako do koalicije za družbeno odgovornost?
 
Programi parlamentarnih političnih strank so zelo raznoliki; tako po  ambicijah za spremembe političnega sistema, kot tudi glede osredotočanja na različne razvojne in socialne pristope. Iskanje skupnih točk, kot temeljev prihodnje koalicije je ne le legitimno in državotvorno, temveč tudi edino družbeno odgovorno. Politični in strokovni dialog med vsemi strankami in tudi med strankami in civilno družbo je condicio sine qua non. Izključevanje katerekoli stranke pri iskanju političnega soglasja in izrinjanje civilne družbe iz strokovne in interesne razprave o novi razvojni paradigmi je nedemokratično in družbeno neodgovorno.
 
Seveda pa ima vsaka stranka pravico, da presodi s katerimi strankami lahko oblikuje politično partnerstvo (koalicijo) in s katero stranko to zaradi razlik v politični usmeritvi ali metodologiji, ne gre. Tako kot je skladno z demokratično tradicijo, da je k aktivni vlogi pri sestavljanju koalicije najprej povabljena stranka, ki je dosegla relativno večino, je tudi povsem skladno z demokratično tradicijo, da tudi preostale stranke vodijo dialog o morebitnih skupnih točkah političnega partnerstva. Vodilo te presoje je eno samo, namreč katera skupina je sposobna oblikovati soglasje o ključnih točkah razvojnega preboja Slovenije, ki bo oprta na čvrsto parlamentarno in posledično vladno večino za  učinkovito uresničevanje skupaj postavljenih ciljev. Le na ta način ohranjamo upanje na družbeno odgovorno koalicijo.
 


[1] GIBANJE ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST, 2018, NEOBJAVLJENO GRADIVO, PREGLED PROGRAMOV POLITIČNIH STRANK glede na 10 ZAHTEV GIBANJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST