Kdo smo in kaj delamo
Gibanje za družbeno odgovornost
10 TEMELJNIH ZAHTEV ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
PREAMBULA
Izhajajoč iz tradicije razsvetljenstva in racionalizma, ki sta omogočila nesluten tehnološki, gospodarski in družbeni razvoj sodobnega sveta, je sodobna družbena odgovornost v tem, da se kot podlaga družbenemu in političnemu delovanju odločneje kot doslej vzpostavijo svoboda in dostojanstvo posameznika, znanje, izobraževanje in ustvarjalno delo, katerega cena se oblikuje predvsem po načelu prispevka dodani vrednosti in manj na trgu delovne sile. Družbena odgovornost je odgovornost vsakogar, posameznikov in skupin, da v svojih življenjskih in družbenih vlogah ravnajo tako, da so tudi drugim na voljo enako kakovostni pogoji življenja in da z uresničevanjem svojih pravic ne posegajo v pravice drugih. Družbena odgovornost je še posebej odgovornost korporacij ter nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in političnih strank), da svojo družbeno moč uresničujejo v mejah svojih pristojnosti v dobro vseh ljudi in okolja in, da zagotavljajo enako kakovostne pogoje življenja ljudem sedanjega in prihodnjih rodov. To pomeni, da so odgovorni za gospodarski in družbeni razvoj, za socialni položaj ljudi ter za premagovanje prevelike premoženjske in dohodkovne ter s tem družbene neenakosti, ki izvira iz izkoriščanja dela v prid kapitala in za udejanjanje človekovih pravic in dostojanstva tudi v razmerjih med delom in kapitalom, lokalno in globalno. Družbeno odgovorno delovanje je treba zagotavljati z ustrezno vzgojo in izobraževanjem, uveljavljanjem pravne države, hitrejšo odzivnostjo državnih organov, etiko medsebojnega spoštovanja v vsakdanjem in političnem življenju ter več znanja. Skupni imenovalec 10 zahtev je: ali bo človeštvo razvilo družbeno odgovornost kot vsakdanjo prakso ali bo kmalu propadlo, saj brez nje uničuje pogoje za svoj obstoj?
1.Družbena odgovornost do naravnega okolja
Družbena odgovornost do naravnega okolja se kaže predvsem v pripoznanju, da je človek najprej naravno bitje, ki kljub poznavanju naravnih zakonov in njihovi uporabi sebi v prid ne more delovati proti njim tako, da ogroža svoj lasten obstoj.
Temu ustrezno od nosilcev politične in gospodarske moči pričakujemo in zahtevamo odgovorno ravnanje do okolja, ko gre za umeščanje infrastrukture, industrijskih in drugih dejavnosti v prostor, za izbiro in uporabo energetskih virov, za kopičenje odpadkov in ravnanje z njimi, za sprejemanje in uporabo novih tehnologij, kakor tudi za organizacijo javnega in skupnega življenja prebivalcev, kot je na primer urejenost naselij, prometa in druge infrastrukture v njih.
2.Družbena odgovornost do prihodnjih rodov in za razvoj
Družbena odgovornost do prihodnjih rodov v RS terja uveljavitev programa ¨Gospodarska rast za blaginjo vseh ljudi, to je programa razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo udejanjile uravnoteženje rasti dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z davčno podporo vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in stanovanja predvsem za mlade. To terja korenito posodobitev raziskovalnega in visokošolskega sistema, takojšnje povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter v kakovostno visoko šolstvo na raven povprečja EU in nadaljnjo rast po stopnji rasti BDP ter uresničitev ustavno zajamčene avtonomnosti univerze. Nesorazmerno znižanje proračunskih sredstev za raziskave je Slovenijo, z manj kot =0,4% BDP, pripeljalo na samo dno držav EU 27 (predzadnje mesto). Inštitucije, ki opravljajo raziskovalno delo se borijo za preživetje. Takšno stanje traja že več kot pet let in bo dolgoročno gledano brez vsakega dvoma vodilo v največji zaostanek na področju razvoja v vsej zgodovini slovenske znanosti. Zahtevamo, da se proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost povečujejo tako, da dosežejo najmanj 0,65% BDP v letu 2019 in najmanj 0,9% BDP v letu 2020. Če tega ne bo v predlogu novega zakona za raziskovalno dejavnost, je to družbeno neodgovorno dejanje.
Družbena odgovornost do prihodnjih rodov terja vzpostavitev razvojne perspektive za mlade, ki izhaja iz gospodarske rasti in možnosti za delo, kakor tudi iz primerne porazdelitve novo ustvarjene vrednosti. Zahtevamo omejitev iz lastništva kapitala izhajajočih socialnih razlik ter zagotovitev mladim enakih ali boljših pogoje življenja, kot jih imajo njihovi starši.
Zato zahtevamo enak dostop do izobraževanja in brezplačno izobraževanje za vse, ki to pravico odgovorno izkoristijo.
3. Družbena odgovornost do starejših, invalidov in za zdravje
Družbena odgovornost do starejših je skrb za varno starost ter spodbujanje čim daljšega obdobja poklicnega dela ter mentorskih aktivnosti ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb, nadalje uveljavitev zakonske obveznosti sprotne pravične valorizacije ter izplačila vseh vrst pokojnin in drugih socialnih dajatev z rastjo plač. Vzpostaviti je treba pravico vsakogar, da tudi po upokojitvi še naprej za plačilo opravlja gospodarsko ali drugo ustvarjalno dejavnost (samostojni podjetniki, obrtniki, samostojni kulturni delavci, visokošolski učitelji, raziskovalci in drugi ustvarjalci) in je pri tem davčno izenačen z drugimi.
Družbena odgovornost do invalidov terja uveljavitev mednarodnih in domačih zavez za varstvo invalidnih oseb.
Družbena odgovornost za zdravje terja izboljšanje kakovosti storitev javnega zdravstva in skrajšanje čakalnih dob. Ne pristajamo na javni sistem z omejenimi storitvami za tiste prebivalce, ki si ne morejo privoščiti samoplačništva in zasebnih zavarovanj ter na razvoj zasebnega zdravstva z najsodobnejšo opremo in najpodjetnejšimi zdravniki le za tiste prebivalce, ki si to lahko privoščijo.
4. Družbena odgovornost do dela
Družbena odgovornost do dela in človekove ustvarjalnosti pomeni vrnitev družbene veljave delu. Pomeni ustvarjanje možnosti za pravico do dostojnega in pošteno plačanega dela za vse ter za vzpostavitev dela kot podlage za socialne pravice ter za pravico upravljanja in dela ustvarjene presežne dodane vrednosti; terja tudi dosledno upoštevanje ekonomskih in socialnih pravic, kot izhajajo iz zgodovinskega in kulturnega razvoja RS in EU ter mednarodnih aktov. Zahtevamo omejevanje in postopno odpravo brezpravnega prekarnega dela kot edine poti za preživetje in vzpostav protiprekarnih zaposlitvenih standardov ter tako lažje regulacije prekarnih delovnih razmerij. Uveljaviti je treba načelo: 'vsako delo šteje' v smislu, da prinaša delavcu sorazmerno enake socialne pravice in dohodke..
Družbena odgovornost do dela terja uveljavitev zakonskih podlag za določanje korporacijskih pravic tudi na temelju dela in razumevanje pravice do upravljanja in udeležbe na dobičku kot temeljne človekove pravice. Družbena odgovornost do dela terja: a) uveljavitev obvezne udeležbe zaposlenih v dobičkih gospodarskih družb, kadar družbeniki namenijo dobiček za dividende (v dogovoru med delavskimi predstavništvi in kapitalskimi organi korporacije); b) vzpostavitev zakonskih podlag deležništva, da se gospodarske družbe lahko preoblikujejo v moderne deležniške korporacije in da se lahko ustanovijo, kapitalsko delavske in delavske korporacije.
Zahtevamo prenovo korporacijske zakonodaje in zakonodaje o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov z vključitvijo obveznega deležniškega dogovora na temeljni ravni in na ravni kapitalsko povezanih družb. Terja tudi zakonsko ureditev in spodbujanje ustanavljanja t. i. delavskih korporacij in delavskih zadrug, v katerih delavec ni le nosilec najete delovne sile - proletarec in torej ni v mezdnem razmerju, ampak je konstitutivni član združbe.
Zahtevamo zmanjšano obdavčitev dela na račun večje obdavčitve lastnine in kapitala. Zahtevamo zakonodajo, ki bo omogočila udeležbo delavcev pri delitvi dobička, delavsko (so)lastništvo in soupravljanje. Ohranijo naj se programi socialne države ter uvedejo novi, ki bodo spodbujali inovacije v družbeni organizaciji. Slovenija se mora zavzeti za globalni dogovor o progresivni obdavčitvi kapitala.
5. Družbena odgovornost do podjetništva
Družbena odgovornost do podjetništva je vzpostavljanje bistveno ugodnejših podpornih in s tujimi investitorji izenačenih pogojev za investiranje ter za razvoj podjetniške pobude in ustvarjalnosti ter podjetništva v RS; podjetniki v RS so pomembni ustvarjalci nove vrednosti in družbenega bogastva ter glavni motor gospodarske rasti in novih zaposlitev. Tako kot vsako ustvarjalno delo tudi podjetništvo temelji na inovaciji in prevzemanju tveganj, zato predstavlja samostojno podlago za pravice upravljanja in udeležbe na presežni dodani vrednosti.
Zahtevamo, da RS sprejme dolgoročni program razvoja podjetništva do l. 2050 z jasno vizijo podjetniškega podpornega okolja v prihodnosti, upoštevaje spoznanje, da mora upravljanje hitro rastočega, dinamičnega podjetja temeljiti na podjetniški viziji in kulturi ter na podjetnikovi družbeni odgovornosti za rast in družbeni razvoj ter blaginjo.
6. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje
Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje terja takojšen sprejem Državnega programa družbene odgovornosti korporacij, nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in političnih strank), ki naj zavezuje vse, da na svoji ravni oblikujejo strategije družbene odgovornosti, korporacije pa posebej, da namenijo zakonsko določen odstotek čistega dobička za strateško opredeljene namene svoje odgovornosti do širše družbene skupnosti. Zahtevamo, da se korporativna družbena odgovornost zakonsko uredi kot dolžnosti in odgovornosti organov vodenja in nadzora gospodarskih družb. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje terja uveljavitev odškodninske odgovornosti članov (nadzornih) svetov ter direktorjev oziroma ravnateljev tudi delavcem, partnerjem, območni in družbeni skupnosti in drugim deležnikom in ne zgolj delničarjem; v korporacije ne investirajo in v njih ne tvegajo le večinski delničarji, ampak tudi manjšinski delničarji, zaposleni, dobavitelji, upniki, območne in širša skupnost. Družbeno odgovorno upravljanje terja tudi dopolnitev korporacijske zakonodaje v podporo učinkovitejšemu varstvu malih delničarjev, varstva v primerih konflikta interesov in kršitve pravil o integriteti ter za hitrejši razvoj socialne ekonomije in sicer predvsem socialnega podjetništva in delavskega delničarstva in zadružništva.
7. Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja
Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja terja verodostojno ločitev nadzorstvene od regulatorne funkcije pri upravljanju državnega premoženja (vlada ne more biti skupščina SDH); zahtevamo prenehanje je treba s političnim kadrovanjem, ki je nezakonito, nedemokratično in posega v človekovo dostojanstvo in uzakonitev zavezujočih visokih standardov usposobljenosti (npr. državni strokovni izpit) in integritete za nadzornike in direktorje družb v državni ter občinski lasti.
Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja terja, da se zaposlenih, ki jim je bila odvzeta pravica do lastninjenja javnih podjetij, povrne to pravico po enakih merilih, kot so jo uživali vsi drugi zaposleni.
Družbeno odgovorno upravljanje javnih zavodov terja njihovo zakonsko razvrstitev na državne (proračunske) in samostojne (tržne); zahtevamo zakonsko ureditev (nov zakon o zavodih), ko bo določala, da pri samostojnih zavodih, ki redno ustvarjajo vsaj 75% prihodkov s prodajo na trgu, velja ureditev korporacijskega upravljanja in odgovornosti po vzoru zasebnih korporacij in izključitev zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev.
8. Družbeno odgovorno javno upravljanje
Družbeno odgovorno javno upravljanje mora temelji na načelu neposredne demokracije, ki zagotavlja neposreden vpliv državljanov na izbiro predstavniških teles z možnostjo odpoklica ter vključevanje civilno družbenih gibanj in pobud v odločanje. Zahtevamo uveljavitev načela znanstvene preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno in interdisciplinarno izkustveno podlago (na primer glede vprašanj varstva okolja, zdravstva, izobraževanja); terja polno uveljavitev načela civilizacijskega soglasja, ki zagotavlja uvedbo meddržavno dogovorjenih standardov človekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO), kakovosti življenja (WHO, FAO).
Izogibanje uporabe lažnih in nepreverjenih informacij, zlorabe čustev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma v politične namene je temelj družbeno odgovornega javnega upravljanja in moralna podstat za odločen spopad s krizo strankarskega sistema in partitokratsko demokracijo, ki se širi v krizo parlamentarizma in političnega sistema.
Družbena odgovornost do javnega upravljanja terja uvajanja sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba; v izvajanje oblasti (ne le v dialog z oblastjo) bi morali biti poleg političnih strank in v tekmovanju z njimi vključeni tudi reprezentativni del civilne družbe in institucije znanosti. Zahtevamo prenovo volilnega sistema v RS, ki je ustavno vprašljiv, saj ne omogoča neposrednega in odločilnega vpliva volivca na izbiro kandidatov. Volilni sistem tudi ne zagotavlja uporabe najboljših človeških zmogljivosti iz intelektualnih središč po Sloveniji oziroma izbire najbolj ustreznih ljudi v upravljanje države. V ustavno skladnem volilnem sistemu, je treba uveljaviti odgovornost poslancev in njihovim volivcem tudi z možnostjo odpoklica.
9. Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika
Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika izhaja iz spoznanja, da je mesto Slovencev in Slovenije v združeni Evropi, v kateri pričakujemo enakopraven položaj z drugimi narodi in možnosti za uveljavljanje naše identitete. Zahtevamo, da RS končno uredi svoje odnose s sosedi (ureditev meje s Hrvaško to traja že več kot 25 let); terja tudi, da RS svoje interese na obrambnem področju uveljavlja s poklicno vojaško sestavo, ki jo mora vzpostaviti, okrepiti in učinkovito organizirati. Dejavna zunanja politika RS, ki se odziva na spreminjajoče se mednarodno in varnostno okolje EU je temeljni okvir nacionalne varnosti RS.
Družbena odgovorna zunanja politika je vključevanje v vseevropsko prometno omrežje, ki je tesno povezano s koprskim pristaniščem in navezavo na prometno os Baltik–Jadran, s tem pa z našim mestom v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru, v Srednji Evropi in Sredozemlju. Ta geopolitična območja, ki so tudi naša najpomembnejša tržišča in skupni kulturni prostor, naj bodo v žarišču dejavnosti slovenske zunanje politike. Celovita ureditev nasledstvenih vprašanj je najpomembnejša točka dvostranskih odnosov z državami regije. RS mora še naprej podpirati vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro povezave ter obstoj in razvoj avtohtonih slovenskih narodnostnih skupnosti v štirih sosednjih državah.
10. Družbena odgovornost do zgodovine in kulture
Družbena odgovornost sedanjih rodov do zgodovine terja, da se upravljanje družbe očisti konstruktov post-resničnosti kot so psevdo znanosti, alternativna medicina, zanemarjanje okoljske problematike, strašenje pred genetskimi raziskavami in poskusi, zavračanje evolucionizma, odtegovanje človekovih pravic migrantom, prekomerno naraščanje socialnih razlik itd. Kadarkoli v zgodovina je politika tovrstne pojave vgradila v svojo doktrino in delovanja, je družba doživljala padce in katastrofe, kot so bile vojne in naravne nesreče. Politična moč mora temeljiti na znanstveno preverjenih resnicah in/ali zgodovinsko potrjenih civilizacijskih izkušnjah in se ne sme sama brez te podlage proglašati za resnico. Politika se mora vrniti k temeljem racionalizma, resnici in objektivni stvarnosti ter opusti populizem kot instrument uresničevanja svojih ozkih in kratkoročnih interesov. V snovanje družbeno inovativnih rešitev razvojnega prodora moramo vključiti slovensko znanost, predvsem akademije, univerze, visokošolske zavode, raziskovalne in svetovalne združbe ter široko razvejano in družbeno vplivno civilno družbo in ne le oblastne in strankarske strukture.
Družbena odgovornost do kulture izhaja iz spoznanja, da je identiteta Slovencev predvsem kulturna. Zato je prvovrstna odgovornost politike, da s primernimi finančnimi vlaganji in zakonsko zaščito zagotavlja ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture in umetnosti.
PREAMBULA
Izhajajoč iz tradicije razsvetljenstva in racionalizma, ki sta omogočila nesluten tehnološki, gospodarski in družbeni razvoj sodobnega sveta, je sodobna družbena odgovornost v tem, da se kot podlaga družbenemu in političnemu delovanju odločneje kot doslej vzpostavijo svoboda in dostojanstvo posameznika, znanje, izobraževanje in ustvarjalno delo, katerega cena se oblikuje predvsem po načelu prispevka dodani vrednosti in manj na trgu delovne sile. Družbena odgovornost je odgovornost vsakogar, posameznikov in skupin, da v svojih življenjskih in družbenih vlogah ravnajo tako, da so tudi drugim na voljo enako kakovostni pogoji življenja in da z uresničevanjem svojih pravic ne posegajo v pravice drugih. Družbena odgovornost je še posebej odgovornost korporacij ter nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in političnih strank), da svojo družbeno moč uresničujejo v mejah svojih pristojnosti v dobro vseh ljudi in okolja in, da zagotavljajo enako kakovostne pogoje življenja ljudem sedanjega in prihodnjih rodov. To pomeni, da so odgovorni za gospodarski in družbeni razvoj, za socialni položaj ljudi ter za premagovanje prevelike premoženjske in dohodkovne ter s tem družbene neenakosti, ki izvira iz izkoriščanja dela v prid kapitala in za udejanjanje človekovih pravic in dostojanstva tudi v razmerjih med delom in kapitalom, lokalno in globalno. Družbeno odgovorno delovanje je treba zagotavljati z ustrezno vzgojo in izobraževanjem, uveljavljanjem pravne države, hitrejšo odzivnostjo državnih organov, etiko medsebojnega spoštovanja v vsakdanjem in političnem življenju ter več znanja. Skupni imenovalec 10 zahtev je: ali bo človeštvo razvilo družbeno odgovornost kot vsakdanjo prakso ali bo kmalu propadlo, saj brez nje uničuje pogoje za svoj obstoj?
1.Družbena odgovornost do naravnega okolja
Družbena odgovornost do naravnega okolja se kaže predvsem v pripoznanju, da je človek najprej naravno bitje, ki kljub poznavanju naravnih zakonov in njihovi uporabi sebi v prid ne more delovati proti njim tako, da ogroža svoj lasten obstoj.
Temu ustrezno od nosilcev politične in gospodarske moči pričakujemo in zahtevamo odgovorno ravnanje do okolja, ko gre za umeščanje infrastrukture, industrijskih in drugih dejavnosti v prostor, za izbiro in uporabo energetskih virov, za kopičenje odpadkov in ravnanje z njimi, za sprejemanje in uporabo novih tehnologij, kakor tudi za organizacijo javnega in skupnega življenja prebivalcev, kot je na primer urejenost naselij, prometa in druge infrastrukture v njih.
2.Družbena odgovornost do prihodnjih rodov in za razvoj
Družbena odgovornost do prihodnjih rodov v RS terja uveljavitev programa ¨Gospodarska rast za blaginjo vseh ljudi, to je programa razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo udejanjile uravnoteženje rasti dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z davčno podporo vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in stanovanja predvsem za mlade. To terja korenito posodobitev raziskovalnega in visokošolskega sistema, takojšnje povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter v kakovostno visoko šolstvo na raven povprečja EU in nadaljnjo rast po stopnji rasti BDP ter uresničitev ustavno zajamčene avtonomnosti univerze. Nesorazmerno znižanje proračunskih sredstev za raziskave je Slovenijo, z manj kot =0,4% BDP, pripeljalo na samo dno držav EU 27 (predzadnje mesto). Inštitucije, ki opravljajo raziskovalno delo se borijo za preživetje. Takšno stanje traja že več kot pet let in bo dolgoročno gledano brez vsakega dvoma vodilo v največji zaostanek na področju razvoja v vsej zgodovini slovenske znanosti. Zahtevamo, da se proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost povečujejo tako, da dosežejo najmanj 0,65% BDP v letu 2019 in najmanj 0,9% BDP v letu 2020. Če tega ne bo v predlogu novega zakona za raziskovalno dejavnost, je to družbeno neodgovorno dejanje.
Družbena odgovornost do prihodnjih rodov terja vzpostavitev razvojne perspektive za mlade, ki izhaja iz gospodarske rasti in možnosti za delo, kakor tudi iz primerne porazdelitve novo ustvarjene vrednosti. Zahtevamo omejitev iz lastništva kapitala izhajajočih socialnih razlik ter zagotovitev mladim enakih ali boljših pogoje življenja, kot jih imajo njihovi starši.
Zato zahtevamo enak dostop do izobraževanja in brezplačno izobraževanje za vse, ki to pravico odgovorno izkoristijo.
3. Družbena odgovornost do starejših, invalidov in za zdravje
Družbena odgovornost do starejših je skrb za varno starost ter spodbujanje čim daljšega obdobja poklicnega dela ter mentorskih aktivnosti ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb, nadalje uveljavitev zakonske obveznosti sprotne pravične valorizacije ter izplačila vseh vrst pokojnin in drugih socialnih dajatev z rastjo plač. Vzpostaviti je treba pravico vsakogar, da tudi po upokojitvi še naprej za plačilo opravlja gospodarsko ali drugo ustvarjalno dejavnost (samostojni podjetniki, obrtniki, samostojni kulturni delavci, visokošolski učitelji, raziskovalci in drugi ustvarjalci) in je pri tem davčno izenačen z drugimi.
Družbena odgovornost do invalidov terja uveljavitev mednarodnih in domačih zavez za varstvo invalidnih oseb.
Družbena odgovornost za zdravje terja izboljšanje kakovosti storitev javnega zdravstva in skrajšanje čakalnih dob. Ne pristajamo na javni sistem z omejenimi storitvami za tiste prebivalce, ki si ne morejo privoščiti samoplačništva in zasebnih zavarovanj ter na razvoj zasebnega zdravstva z najsodobnejšo opremo in najpodjetnejšimi zdravniki le za tiste prebivalce, ki si to lahko privoščijo.
4. Družbena odgovornost do dela
Družbena odgovornost do dela in človekove ustvarjalnosti pomeni vrnitev družbene veljave delu. Pomeni ustvarjanje možnosti za pravico do dostojnega in pošteno plačanega dela za vse ter za vzpostavitev dela kot podlage za socialne pravice ter za pravico upravljanja in dela ustvarjene presežne dodane vrednosti; terja tudi dosledno upoštevanje ekonomskih in socialnih pravic, kot izhajajo iz zgodovinskega in kulturnega razvoja RS in EU ter mednarodnih aktov. Zahtevamo omejevanje in postopno odpravo brezpravnega prekarnega dela kot edine poti za preživetje in vzpostav protiprekarnih zaposlitvenih standardov ter tako lažje regulacije prekarnih delovnih razmerij. Uveljaviti je treba načelo: 'vsako delo šteje' v smislu, da prinaša delavcu sorazmerno enake socialne pravice in dohodke..
Družbena odgovornost do dela terja uveljavitev zakonskih podlag za določanje korporacijskih pravic tudi na temelju dela in razumevanje pravice do upravljanja in udeležbe na dobičku kot temeljne človekove pravice. Družbena odgovornost do dela terja: a) uveljavitev obvezne udeležbe zaposlenih v dobičkih gospodarskih družb, kadar družbeniki namenijo dobiček za dividende (v dogovoru med delavskimi predstavništvi in kapitalskimi organi korporacije); b) vzpostavitev zakonskih podlag deležništva, da se gospodarske družbe lahko preoblikujejo v moderne deležniške korporacije in da se lahko ustanovijo, kapitalsko delavske in delavske korporacije.
Zahtevamo prenovo korporacijske zakonodaje in zakonodaje o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov z vključitvijo obveznega deležniškega dogovora na temeljni ravni in na ravni kapitalsko povezanih družb. Terja tudi zakonsko ureditev in spodbujanje ustanavljanja t. i. delavskih korporacij in delavskih zadrug, v katerih delavec ni le nosilec najete delovne sile - proletarec in torej ni v mezdnem razmerju, ampak je konstitutivni član združbe.
Zahtevamo zmanjšano obdavčitev dela na račun večje obdavčitve lastnine in kapitala. Zahtevamo zakonodajo, ki bo omogočila udeležbo delavcev pri delitvi dobička, delavsko (so)lastništvo in soupravljanje. Ohranijo naj se programi socialne države ter uvedejo novi, ki bodo spodbujali inovacije v družbeni organizaciji. Slovenija se mora zavzeti za globalni dogovor o progresivni obdavčitvi kapitala.
5. Družbena odgovornost do podjetništva
Družbena odgovornost do podjetništva je vzpostavljanje bistveno ugodnejših podpornih in s tujimi investitorji izenačenih pogojev za investiranje ter za razvoj podjetniške pobude in ustvarjalnosti ter podjetništva v RS; podjetniki v RS so pomembni ustvarjalci nove vrednosti in družbenega bogastva ter glavni motor gospodarske rasti in novih zaposlitev. Tako kot vsako ustvarjalno delo tudi podjetništvo temelji na inovaciji in prevzemanju tveganj, zato predstavlja samostojno podlago za pravice upravljanja in udeležbe na presežni dodani vrednosti.
Zahtevamo, da RS sprejme dolgoročni program razvoja podjetništva do l. 2050 z jasno vizijo podjetniškega podpornega okolja v prihodnosti, upoštevaje spoznanje, da mora upravljanje hitro rastočega, dinamičnega podjetja temeljiti na podjetniški viziji in kulturi ter na podjetnikovi družbeni odgovornosti za rast in družbeni razvoj ter blaginjo.
6. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje
Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje terja takojšen sprejem Državnega programa družbene odgovornosti korporacij, nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in političnih strank), ki naj zavezuje vse, da na svoji ravni oblikujejo strategije družbene odgovornosti, korporacije pa posebej, da namenijo zakonsko določen odstotek čistega dobička za strateško opredeljene namene svoje odgovornosti do širše družbene skupnosti. Zahtevamo, da se korporativna družbena odgovornost zakonsko uredi kot dolžnosti in odgovornosti organov vodenja in nadzora gospodarskih družb. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje terja uveljavitev odškodninske odgovornosti članov (nadzornih) svetov ter direktorjev oziroma ravnateljev tudi delavcem, partnerjem, območni in družbeni skupnosti in drugim deležnikom in ne zgolj delničarjem; v korporacije ne investirajo in v njih ne tvegajo le večinski delničarji, ampak tudi manjšinski delničarji, zaposleni, dobavitelji, upniki, območne in širša skupnost. Družbeno odgovorno upravljanje terja tudi dopolnitev korporacijske zakonodaje v podporo učinkovitejšemu varstvu malih delničarjev, varstva v primerih konflikta interesov in kršitve pravil o integriteti ter za hitrejši razvoj socialne ekonomije in sicer predvsem socialnega podjetništva in delavskega delničarstva in zadružništva.
7. Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja
Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja terja verodostojno ločitev nadzorstvene od regulatorne funkcije pri upravljanju državnega premoženja (vlada ne more biti skupščina SDH); zahtevamo prenehanje je treba s političnim kadrovanjem, ki je nezakonito, nedemokratično in posega v človekovo dostojanstvo in uzakonitev zavezujočih visokih standardov usposobljenosti (npr. državni strokovni izpit) in integritete za nadzornike in direktorje družb v državni ter občinski lasti.
Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja terja, da se zaposlenih, ki jim je bila odvzeta pravica do lastninjenja javnih podjetij, povrne to pravico po enakih merilih, kot so jo uživali vsi drugi zaposleni.
Družbeno odgovorno upravljanje javnih zavodov terja njihovo zakonsko razvrstitev na državne (proračunske) in samostojne (tržne); zahtevamo zakonsko ureditev (nov zakon o zavodih), ko bo določala, da pri samostojnih zavodih, ki redno ustvarjajo vsaj 75% prihodkov s prodajo na trgu, velja ureditev korporacijskega upravljanja in odgovornosti po vzoru zasebnih korporacij in izključitev zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev.
8. Družbeno odgovorno javno upravljanje
Družbeno odgovorno javno upravljanje mora temelji na načelu neposredne demokracije, ki zagotavlja neposreden vpliv državljanov na izbiro predstavniških teles z možnostjo odpoklica ter vključevanje civilno družbenih gibanj in pobud v odločanje. Zahtevamo uveljavitev načela znanstvene preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno in interdisciplinarno izkustveno podlago (na primer glede vprašanj varstva okolja, zdravstva, izobraževanja); terja polno uveljavitev načela civilizacijskega soglasja, ki zagotavlja uvedbo meddržavno dogovorjenih standardov človekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO), kakovosti življenja (WHO, FAO).
Izogibanje uporabe lažnih in nepreverjenih informacij, zlorabe čustev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma v politične namene je temelj družbeno odgovornega javnega upravljanja in moralna podstat za odločen spopad s krizo strankarskega sistema in partitokratsko demokracijo, ki se širi v krizo parlamentarizma in političnega sistema.
Družbena odgovornost do javnega upravljanja terja uvajanja sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba; v izvajanje oblasti (ne le v dialog z oblastjo) bi morali biti poleg političnih strank in v tekmovanju z njimi vključeni tudi reprezentativni del civilne družbe in institucije znanosti. Zahtevamo prenovo volilnega sistema v RS, ki je ustavno vprašljiv, saj ne omogoča neposrednega in odločilnega vpliva volivca na izbiro kandidatov. Volilni sistem tudi ne zagotavlja uporabe najboljših človeških zmogljivosti iz intelektualnih središč po Sloveniji oziroma izbire najbolj ustreznih ljudi v upravljanje države. V ustavno skladnem volilnem sistemu, je treba uveljaviti odgovornost poslancev in njihovim volivcem tudi z možnostjo odpoklica.
9. Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika
Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika izhaja iz spoznanja, da je mesto Slovencev in Slovenije v združeni Evropi, v kateri pričakujemo enakopraven položaj z drugimi narodi in možnosti za uveljavljanje naše identitete. Zahtevamo, da RS končno uredi svoje odnose s sosedi (ureditev meje s Hrvaško to traja že več kot 25 let); terja tudi, da RS svoje interese na obrambnem področju uveljavlja s poklicno vojaško sestavo, ki jo mora vzpostaviti, okrepiti in učinkovito organizirati. Dejavna zunanja politika RS, ki se odziva na spreminjajoče se mednarodno in varnostno okolje EU je temeljni okvir nacionalne varnosti RS.
Družbena odgovorna zunanja politika je vključevanje v vseevropsko prometno omrežje, ki je tesno povezano s koprskim pristaniščem in navezavo na prometno os Baltik–Jadran, s tem pa z našim mestom v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru, v Srednji Evropi in Sredozemlju. Ta geopolitična območja, ki so tudi naša najpomembnejša tržišča in skupni kulturni prostor, naj bodo v žarišču dejavnosti slovenske zunanje politike. Celovita ureditev nasledstvenih vprašanj je najpomembnejša točka dvostranskih odnosov z državami regije. RS mora še naprej podpirati vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro povezave ter obstoj in razvoj avtohtonih slovenskih narodnostnih skupnosti v štirih sosednjih državah.
10. Družbena odgovornost do zgodovine in kulture
Družbena odgovornost sedanjih rodov do zgodovine terja, da se upravljanje družbe očisti konstruktov post-resničnosti kot so psevdo znanosti, alternativna medicina, zanemarjanje okoljske problematike, strašenje pred genetskimi raziskavami in poskusi, zavračanje evolucionizma, odtegovanje človekovih pravic migrantom, prekomerno naraščanje socialnih razlik itd. Kadarkoli v zgodovina je politika tovrstne pojave vgradila v svojo doktrino in delovanja, je družba doživljala padce in katastrofe, kot so bile vojne in naravne nesreče. Politična moč mora temeljiti na znanstveno preverjenih resnicah in/ali zgodovinsko potrjenih civilizacijskih izkušnjah in se ne sme sama brez te podlage proglašati za resnico. Politika se mora vrniti k temeljem racionalizma, resnici in objektivni stvarnosti ter opusti populizem kot instrument uresničevanja svojih ozkih in kratkoročnih interesov. V snovanje družbeno inovativnih rešitev razvojnega prodora moramo vključiti slovensko znanost, predvsem akademije, univerze, visokošolske zavode, raziskovalne in svetovalne združbe ter široko razvejano in družbeno vplivno civilno družbo in ne le oblastne in strankarske strukture.
Družbena odgovornost do kulture izhaja iz spoznanja, da je identiteta Slovencev predvsem kulturna. Zato je prvovrstna odgovornost politike, da s primernimi finančnimi vlaganji in zakonsko zaščito zagotavlja ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture in umetnosti.
PODPISNIKI 10 ZAHTEV - po abecediZap. št. Ime Priimek
1 Marko Ambrož 2 Brigita Aš 3 mag. Rajko Bakovnik 4 dr. Anton Bebler 5 Primož Benedik 6 dr. Živko Bergant 7 dr. Roberto Biloslavo 8 dr. Aleš Blinc 9 dr. Rado Bohinc 10 dr. Zoran Božič 11 dr. Borut Bratina 12 mag. Borut Brezovar 13 Danijela Brečko 14 Daniela Brumen 15 dr. Miha Butinar 16 dr. Lucija Čok 17 Vojko Čok 18 dr. Martin Čopič 19 Karel Čurman 20 dr. Darko Darovec 21 Marko Demšar 22 dr. Tomaž Deželan 23 dr. Andrej Dobnikar 24 Tomaž Dobnikar 25 dr. Iztok Dolenc 26 mag. Leja Drofelnik 27 Mateja Dominko 28 dr. Denis Đonlagič 29 ak. dr. Igor Emri 30 Hasan Felič 31 Maksimiljan Fijačko 32 dr. Boris Frlec 33 Peter Gabrijelčič 34 Teodora Glušič 35 dr. Urška Golob 36 dr. Mato Gostiša 37 Maja Gostiša 38 dr. Miro Haček 39 mag. Franc Hočevar 40 dr. Milena Horvat 41 mag. Anita Hrast 42 dr. Spomenka Hribar 43 Igor Jenko 44 mag. Mojca Jenko 45 dr. Maca Jogan 46 Mladen Jovičič 47 dr. Tomaž Kalin 48 Jože Ključevšek 49 Bruno Korelič 50 dr. Bogo Kovač 51 dr. Ivan Kristan 52 dr. Tamara Lah Turnšek 53 Sergej Makuc 54 Nada Matičič 55 dr. Miran Mihelčič 56 dr. Vesna Mikolič 57 ak. dr. Zdravko Mlinar 58 Tomaž Može 59 Jerca Mrzel 60 dr. Matjaž Mulej 61 dr. Igor Muševič 62 Boris Okorn 63 Rok Parovel 64 Miloš Pavlica 65 dr. Marko Pavliha 66 dr. Stane Pejovnik 67 dr. Jernej Pikalo 68 ak. dr. Jože Pirjevec 69 dr. Rado Pišot 70 mag. Franci Pivec 71 dr. Klemen Podnar 72 Črt Poglajen 73 mag. Andrej Poglajen 74 mag. Tomaž Poglajen 75 Andreja Potočnik 76 Vika Potočnik 77 Vesna Premovič 78 dr. Viljem Pšeničny 79 mag. Astrid Prašnikar 80 dr. Danica Purg 81 dr. Danijel Rebolj 82 dr. Adriana Rejc Buhovac 83 dr. Rudi Rizman 84 Miroslav Rogič 85 dr. Alenka Rožaj Brvar 86 ak. dr. Veljko Rus 87 Dejan Sirk 88 Tadej Slapnik 89 Miro Slosar 90 dr. Lojze Sočan 91 ak. dr. Slavko Splichal 92 dr. Peter Stegnar 93 dr. Veronika Stoka 94 dr. Anja Strojin Štampar 95 Milorad Subotič 96 dr. Ivan Svetlik 97 mag. Bogo Šest 98 Vlado Šeje 99 dr. Darko Štrajn 100 dr. Maks Tajnikar 101 dr. Marko Topič 102 dr. Niko Toš 103 dr. Peter Toš 104 Magdalena Tovornik 105 Branko Tramšek 106 Vesna Troha 107 dr. Boris Turk 108 dr. Dušan Turk 109 ak. dr. Vito Turk 110 dr. Stanislav Uhan 111 Barbara Vajda 112 dr. Zvone Vodovnik 113 Aleksander Volf 114 Ljudmila Voroš 115 Joško Vučemilo 116 mag. Janez Zeni 117 Andreja Zupan Škof 118 dr. Alojz Zupančič 119 Ajda Zvonar 120 dr. Mitja Žagar 121 Franci Žnidaršič Kolektivni podpisniki 1 IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 2 Center za participativni menedžment 3 Skozi oči prekariata 4 Študijski center za industrijsko demokracijo 5 Združenje svetov delavcev Slovenije |
|
ZAČASNI KOORDINACIJSKI ODBORdr. Rado Bohinc rado.bohinc@fdv.uni-lj.si
dr. Stane Pejovnik stane.pejovnik@siol.com mag. TomažPoglajen tomaz957@gmail.com dr. Ivan Svetlik ivan.svetlik@fdv.uni-lj.si dr. NikoToš niko.tos@siol.net dr. Vito Turk vito.turk@ijs.si |
|
Priključite se nam
Če so vam naši predlogi blizu in menite, da so naši cilji koristni za razvoj Slovenije,
predlagamo, da se nam priključite
predlagamo, da se nam priključite
| |||