STALIŠČA DO VOLILNIH PROGRAMOV STRANK OCENJEVANA Z ASPEKTA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI - kratka verzija
I
| 1pregled_programov.kratki.popx.docx |
| 2_analiza_programov_dolgi.popx..docx |
Kako do koalicije za družbeno odgovornost?
| povolilna_izjava_s_ko__1_.docx |
Razprava o povolilni izjavi
-------------- Posredovano sporočilo --------------
Od: Lojze Ude <lojze.ude@pf.uni-lj.si>
Datum: 15. junij 2018 11:04
Zadeva: RE: Povolilna Izjava
Za: Druzbena Odgovornost <druzbena.odgovornost.info@gmail.com>
Se ne strinjam! Ustava v 111. členu le določa, da predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanski predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.Prav možno je, da je po posvetovanju očitno, da relativni zmagovalec volitev ne bo dobil večine glasov, da pa ima realne možnosti kdo drug. Čemu bi zaradi zunanjega videza demokratičnih odnosov uveljavili pravilo, da predsednik republike najprej predlaga relativnega zmagovalca? S tem se samo podaljšuje obdobje, ko vlada nima vseh pooblastil.
Če je sedanji predsednik države dal izjavo, da bo najprej predlagal za mandatarja relativnega zmagovalca, je to njegova stvar, ne vem pa, čemu naj bi tako prakso uveljavili kot neko pravilo. Lahko pride čas (sedaj sicer takega položaja ni), ko bo nujno čim prej imenovati vlado.
LP Lojze Ude
-------------- Posredovano sporočilo --------------
Od: <darko.strajn@guest.arnes.si>
Datum: 15. junij 2018 11:00
Zadeva: Re: Povolilna Izjava
Za: Druzbena Odgovornost <druzbena.odgovornost.info@gmail.com>
Pri tej izjavi imam resne pomisleke, saj ne rešuje paradoksa demokracije in torej ne odgovarja na vprašanje kako se soočati z zagovorniki dejanskega družbenega izključevanja na rasni, narodnostni, verski, spolni... podlagi. Izključitev generično fašistoidne politike je v tem smislu obramba demokracije, saj gre za “izključitev” na drugi ravni (na ravni političnega konsenza) in ne za izključevanje celih socialnih skupin. Gre torej za demokratično “izključevanje izključevalcev” za reševanje tolerance z “netoleriranjem netolerance”. Lahko se strinjam o pomembnosti ekonomskega razvoja, vendar ne ločeno od političnih okvirov (NSDAP je v Nemčiji nekoč zagotovila fantastičen razvoj z avtocestami, oboroževalno industrijo itd. kar pa se je končalo z industrijo smrti).
Problem v Sloveniji je, da se ni izkristaliziralo politično stališče o tem, kaj je izključevalna ekstremistična politika tako kot je za zdaj v Franciji vse jasno glede Nacionalne fronte ali v Nemčiji glede AfD. SDS je ekstremistična stranka in lahko smo samo hvaležni slovenskim volivcem, da so ji naklonili samo “relativno večino”, kar pa je tudi dovolj žalostno, je pa posledica dosedanjega “sredinskega ekstremizma”.
S pozdravi
Darko Štrajn
Od: Lojze Ude <lojze.ude@pf.uni-lj.si>
Datum: 15. junij 2018 11:04
Zadeva: RE: Povolilna Izjava
Za: Druzbena Odgovornost <druzbena.odgovornost.info@gmail.com>
Se ne strinjam! Ustava v 111. členu le določa, da predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanski predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.Prav možno je, da je po posvetovanju očitno, da relativni zmagovalec volitev ne bo dobil večine glasov, da pa ima realne možnosti kdo drug. Čemu bi zaradi zunanjega videza demokratičnih odnosov uveljavili pravilo, da predsednik republike najprej predlaga relativnega zmagovalca? S tem se samo podaljšuje obdobje, ko vlada nima vseh pooblastil.
Če je sedanji predsednik države dal izjavo, da bo najprej predlagal za mandatarja relativnega zmagovalca, je to njegova stvar, ne vem pa, čemu naj bi tako prakso uveljavili kot neko pravilo. Lahko pride čas (sedaj sicer takega položaja ni), ko bo nujno čim prej imenovati vlado.
LP Lojze Ude
-------------- Posredovano sporočilo --------------
Od: <darko.strajn@guest.arnes.si>
Datum: 15. junij 2018 11:00
Zadeva: Re: Povolilna Izjava
Za: Druzbena Odgovornost <druzbena.odgovornost.info@gmail.com>
Pri tej izjavi imam resne pomisleke, saj ne rešuje paradoksa demokracije in torej ne odgovarja na vprašanje kako se soočati z zagovorniki dejanskega družbenega izključevanja na rasni, narodnostni, verski, spolni... podlagi. Izključitev generično fašistoidne politike je v tem smislu obramba demokracije, saj gre za “izključitev” na drugi ravni (na ravni političnega konsenza) in ne za izključevanje celih socialnih skupin. Gre torej za demokratično “izključevanje izključevalcev” za reševanje tolerance z “netoleriranjem netolerance”. Lahko se strinjam o pomembnosti ekonomskega razvoja, vendar ne ločeno od političnih okvirov (NSDAP je v Nemčiji nekoč zagotovila fantastičen razvoj z avtocestami, oboroževalno industrijo itd. kar pa se je končalo z industrijo smrti).
Problem v Sloveniji je, da se ni izkristaliziralo politično stališče o tem, kaj je izključevalna ekstremistična politika tako kot je za zdaj v Franciji vse jasno glede Nacionalne fronte ali v Nemčiji glede AfD. SDS je ekstremistična stranka in lahko smo samo hvaležni slovenskim volivcem, da so ji naklonili samo “relativno večino”, kar pa je tudi dovolj žalostno, je pa posledica dosedanjega “sredinskega ekstremizma”.
S pozdravi
Darko Štrajn
Rado Bohinc
Pojasnilo koordinacijskega odbora
Pojasnilo
Naše gibanje ima vse večje notranje vrvenje, kar je obetavno. Odtenki zornih kotov iz katerih gledamo na družbena vprašanja so različni, kar je vzpodbudno.
Kar zadeva mandatarstva smo želeli poudariti predvsem nujnost političnega dialoga med strankami, ne da bi jih kdo pri tem omejeval z vnaprejšnjimi vrstnimi redi mandatarskih razgovorov, ki jih v ustavi ni in pravico vsake stranke, da presodi s katerimi strankami lahko oblikuje politično partnerstvo (koalicijo). Povedali smo tudi, da je le tako treba razumeti tudi izjavo predsednika države, da bo najprej ponudil mandatarstvo relativnemu zmagovalcu volitev, da pa pričakuje konstruktivno sodelovanje vseh strank za oblikovanje koalicije in nove vlade. Ne pa, da ima ta kakršno koli prednost.
K temu dodajamo, da je neodgovorno od predsednika države, da se še preden pridobi pravico podeliti mandat, vrednostno opredeli do potencialnega mandatarja in s tem vnaprej favorizira eno politično opcijo in enega potencialnega mandatarja.
Kot smo izjavili, vodilo presoje, komu mandatarstvo je eno samo, namreč …«katera skupina je sposobna oblikovati soglasje o ključnih točkah razvojnega preboja Slovenije, ki bo oprta na čvrsto parlamentarno in posledično tudi vladno večino za učinkovito uresničevanje koalicijskega sporazuma. Le tako ohranjamo upanje na družbeno odgovorno koalicijo«.
Skrbi, ki jih izraža Darko Štrajn niso odveč in bi kazalo odpreti splošno razpravo na to temo; predlagamo mu, da napiše uvodni tekst, ki bi ga kot izhodišče in izziv razpravi dali na domačo stran Gibanja za družbeno odgovornost.
Za tiste, ki želijo naše besedilo primerjati z Ustavo RS objavljamo člen, ki govori tem:
111. člen
(volitve predsednika vlade)
Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno.
Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega, kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.
Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Naše gibanje ima vse večje notranje vrvenje, kar je obetavno. Odtenki zornih kotov iz katerih gledamo na družbena vprašanja so različni, kar je vzpodbudno.
Kar zadeva mandatarstva smo želeli poudariti predvsem nujnost političnega dialoga med strankami, ne da bi jih kdo pri tem omejeval z vnaprejšnjimi vrstnimi redi mandatarskih razgovorov, ki jih v ustavi ni in pravico vsake stranke, da presodi s katerimi strankami lahko oblikuje politično partnerstvo (koalicijo). Povedali smo tudi, da je le tako treba razumeti tudi izjavo predsednika države, da bo najprej ponudil mandatarstvo relativnemu zmagovalcu volitev, da pa pričakuje konstruktivno sodelovanje vseh strank za oblikovanje koalicije in nove vlade. Ne pa, da ima ta kakršno koli prednost.
K temu dodajamo, da je neodgovorno od predsednika države, da se še preden pridobi pravico podeliti mandat, vrednostno opredeli do potencialnega mandatarja in s tem vnaprej favorizira eno politično opcijo in enega potencialnega mandatarja.
Kot smo izjavili, vodilo presoje, komu mandatarstvo je eno samo, namreč …«katera skupina je sposobna oblikovati soglasje o ključnih točkah razvojnega preboja Slovenije, ki bo oprta na čvrsto parlamentarno in posledično tudi vladno večino za učinkovito uresničevanje koalicijskega sporazuma. Le tako ohranjamo upanje na družbeno odgovorno koalicijo«.
Skrbi, ki jih izraža Darko Štrajn niso odveč in bi kazalo odpreti splošno razpravo na to temo; predlagamo mu, da napiše uvodni tekst, ki bi ga kot izhodišče in izziv razpravi dali na domačo stran Gibanja za družbeno odgovornost.
Za tiste, ki želijo naše besedilo primerjati z Ustavo RS objavljamo člen, ki govori tem:
111. člen
(volitve predsednika vlade)
Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno.
Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega, kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.
Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.